[ Pobierz całość w formacie PDF ]
ko vem, da ne ivi ve v domai fari. Moja sku0 nja ui
vsakega gospoda, ki hoe vzeti deklo, da naj med Do-
lenjci in Dolenjkami o tem moli, sicer ga akajo goto-
ve sitnosti, etudi ne vsakega kakor mene, cela ploha in
povodenj lai in opravljic in povrhu 0 e razdor poroke in
svatbe. To je resnina povest mojega ivljenja in moje
ljubezni. Jako al mi je, da zvr0 ujem brez efekta. Poleg
pravil, veljavnih za novele, bi se bil moral ali sreno oe-
niti ali pa na nekak nain brez milosti poginiti iz nepre-
nosnega obupa. Jaz pa se nisem ne enil ne dobil sle do
smrti in se ne utim celo nesrenega ne, eravno sem
ljubil Zinko toplo in po0 teno. Resnica se ne ujema vse-
lej s poezijo in to je brez dvombe prav in dobro za lo-
ve0 ki rod.
Poldrugo leto po tej prigodbi pride k meni neznana
ena, mi pove, da je mlinarica iz mirnope0 ke fare in da
hoe govoriti z mano zaradi Zinke, ki pri nji slui: Vi
ste Slobodinov prijatelj! Nagovorite ga, e je mogoe, da
dekletu odpusti in jo vzame. Jaz sem prej sama mislila,
da ta ljubezen ni bila resnina. Ali Zinka mi je vse raz-
loila, kako je bilo in da je ni nikoli zapeljaval, pa sem se
prepriala, da je gospod imel z njo dober namen. Revi-
ca zdaj joka in se kesa, da je poslu0 ala marnje. Oh, to je
83
KRANJSKA JEZA
BESeDA
stra0 en greh, da so ji ljudje snedli kruh in bo ostala ve-
na dekla, ker se take lepe prilike ne ponavljajo rade. Kaj-
ne, da bodete govorili zanjo?
Jaz se udim in odgovorim: Mati, pustiva to re. Pri-
jatelja Ivana poznam kakor sebe samega. Zinko je res imel
rad in se je hotel z njo poroiti, ali ta lovek je tako trde
narave, da ne odstopi nikoli ve od tega, kar enkrat ree.
In rekel mi je tako, da ne mara za nevesto, ki verjame
ve drugim kakor sebi in njemu.
Ali povedal vam bom 0 e nekaj. Po mojem preprianju
ta zakon ne bi bil prinesel nobene sree, ne nji ne nje-
mu. On je gospod, ali hoe biti kmet, ona je kmetica in
bi hotela biti brez dvombe gospa, ko bi ga dobila. e ob
tej skali bi se hitro razbila vsa njuna ljubezen. Ivan ima
pa 0 e druge udne trme; on tii v svojih mislih in buk-
vah in to ui sku0 nja, da pri takih moeh ne uivajo ene
nobenega raja.
V zakonu mora mo ostajati lepo doma, skrbeti za
hi0 ne potrebe in opravke, drugae ni sree in blagoslo-
va. Ivanu bi se zdelo tako ivljenje kmalu dolgoasno in
alostno, kakor se mu je e enkrat zdelo, v prvem zako-
nu. On najraj0 i ogleduje svet in obuje z vsakovrstnimi
ljudmi, danes s kmeti, jutri z me0 ani, pojutri0 njem s
Cigani ali pastirji ali vozniki in bogve s kom 0 e, da sli0 i
in zve od njih kaj novega. Ljudem take bae ne zadostu-
je domaa rodovinica.
84
KRANJSKA JEZA
BESeDA
Ivanov dom je veliko ur dolg in 0 irok in nad njim se
razpenja vi0 njev strop. Zanj ni kmeka koliba; bil bi mu
pretesen najveji gosposki grad. ena ne bi mogla ved-
no z njim romati, tudi ne z vejimi dohodki, kakor jih on
ima.
Mlinarica me je pazljivo poslu0 ala in rekla: Vi ga e
poznate. e je pa tako, je pa res bolje, da se ne vzame-
ta. Hembrana re! Za Zinko mi je pa vendar al. Sama
ne vem, kako bi jo tolaila. Umrla zaradi tega ne bo, ali
sitno jo je gledati, kadar si bri0 e solze. Zdaj pa, veste kaj?
Da ne bom isto zastonj hodila, dajte mi za merico
vina!
Iz srca rad tudi za poli. Krma je doma. Le pojte v
hi0 o!
85
KRANJSKA JEZA
BESeDA
SNUBA
e dale od Kaje riti stoji majhna vas, v kateri ivi
Nbogati alec. Opomogel si ni s teavo. Po oetu je
podedoval trdno kmetijo brez dolga; ker so bratje po-
mrli, ni bilo treba premoenja deliti. To je bil zaetek.
alec je trgoval z vinom. Pred dvajsetimi leti se je naha-
jalo malo takih kupcev na Dolenjskem. Delal se je torej
lep dobiek brez truda. Pritreni denarji so se razupova-
li dobrim gospodarjem, obilne obresti so mnoile ime-
tek. Razen tega dajejo prostrani travniki v obliju prili-
ko, gojiti mnogo goveje ivine, in to je sploh znano, da
vre ivinoreja kmetu ve dohodka ko vsi drugi trudi.
Na ta nain je obogatel alec lahko in hitro, ni potrebo-
val za to velikega premi0 ljevanja in razuma.
Po moji vednosti spada alec med najveje bedake
cele preenske upnije, eravno pripisuje sreni uspeh
svojega kmetovanja ne nakljuju in okolnostim, ampak
edinole svoji bistri glavici. Taki ljudje, je navada, da se
radi hvalijo; neprenosen baha je bil tudi alec, izmod-
riti ga ni mogla celo smrtna nevarnost, v kateri se je na-
hajalo zaradi te slabosti njegovo dragoceno ivljenje. Na
Toplice je gnal naprodaj vole. Domov grede je ostal v
86
KRANJSKA JEZA
BESeDA
samotni krmi in popil nekoliko meric ez potrebo. Vi-
njen se je bahal med znanimi in neznanimi gosti stra0 no
s svojim bogastvom. eravno ni imel s sabo ne sto gol-
dinarjev denarja, se je vendar ustil, da kupi, e je treba,
celo Baltovo vas. Pazljivo poslu0 a to hvalo neki slabo
slovei tesar. Ko se e pozno ponoi napravi alec pro-
ti domu, se vzdigne tudi on in na sredi polja udari s kla-
divom bahaa s toliko silo po glavi, da se zru0 i kot
mrtev, ter ga okrade. alec je trpel hude boleine ve
tednov. Ko je okreval, se je bahal in 0 opiril 0 e veliko huje
ko prej.
Ta mo je enil star0 ega sina Urbana. Glavna in men-
da edina lastnost, katero je zahteval od neveste, je bila
velika dota, ki bi se od0 tela precej po poroki v gotovem
denarju, in po srei izve res za jako bogato deklico ne-
dale od uemberka. ez nekaj tednov se Urban z njo
poroi. Prinesla je k alevi hi0 i dva tiso goldinarjev,
kakor je govoril tast, in tiso goldinarjev, kakor so trdi-
li njegovi sovraniki, tedaj najbr kakih tiso dve sto do
tiso pet sto goldinarjev, kar je za dolenjske razmere
silen denar. Oklici, poroka, svatba: vse se je opravilo v
najlep0 em redu, brez zadrkov, brez najmanj0 e spotike
in neprilike. Jedlo, pilo, godlo in plesalo se je od nede-
lje do nedelje, potem nastopijo namesto velikih veselic
male, ki se vr0 e 0 e cel mesec in 0 e ez. Nevesto je treba
pokazati tudi daljni lahti, ki se svatov0 ine ni udelei-
87
KRANJSKA JEZA
BESeDA
la, treba jo je peljati, da vidi kaj sveta, v Novo mesto, na
Toplice, na kako bojo pot in ez nekoliko tednov tudi
v uemberk domov. ez tri tedne so jo pri0 li obiskat
njeni ljudje, najprej oe z maeho, potem brat z ujcem
itd.
Nevesto mi pokae alec v mestni gostilnici deset dni
po poroki: Vidite, to je na0 a Francka. Kajne, tako roico
bi 0 e vi radi duhali, pa je ne boste ne in nihe drugi ne,
ko moj sinek, moj Urbanek. To ni taka beraica, kakor
jih snubijo drugi kmeki fantje, ki se vesele, e dobodo
ubogih tri sto goldinarjev. Veste, mi se enimo bolj po
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
zanotowane.pldoc.pisz.plpdf.pisz.plcs-sysunia.htw.pl
|
